Zbrali smo se na Turjaku, se spustili mimo gradu ter si ogledali ostanke starega gradu pod današnjim gradom. Pot nas je nato vodila čez Četež, Zapotok in vse do vrha Kureščka. Čeprav razgledov ni bilo na pretek, je bila narava še vedno čudovita, naše vzdušje pa še bolj! Na poti smo srečali nekaj štirinožnih prebivalcev – konje, ponije, koze in osle. Bili so čisto prijazni in veseli božanja . Malo manj prijazen del “živalskega sveta” so bile divje ose, ki so nekatere izmed nas tudi opikale, a smo vse skupaj hrabro prestali (in hladili zadeve s kamnom ter dobro voljo). Na Kureščku smo se ustavili, lepo pospravili vse iz nahrbtnikov (beri: pojedli čisto vse, kar smo imeli s sabo) in se nato odpravili nazaj proti Turjaku. Na poti smo v Zapotoku naredili še obvezen postanek, da smo preizkusili tamkajšnja igrala in se še malo pozibali, zavrteli in nasmejalI.
